LD Kozje stena je pravzaprav nastala po vojni, v času, ko so lovci v posameznih krajih na lastno pobudo ustanavljali krajevna lovska društva in lovske zadruge, čeprav za to niso imeli pravne osnove. Pravi Zakon o lovu je bil sprejet šele v letu 1949. Do tedaj je bilo lovstvo zelo neurejeno, tako glede pravnih aktov, meja lovišč in seveda splošnega gospodarjenja s posameznimi vrstami divjadi z nestrokovnim in nekontroliranim odstrelom v prvi vrsti.
Skozi kasnejša obdobja se je spreminjala tako zakonodaja kot številčna in strukturna sestava članstva. Pretresi, ki jih je doživljalo lovstvo in lovska organizacija so bili vseskozi prisotni in prisotni so tudi danes. Z razvojem demokracije smo zabredli v čas, ko se je tudi v lovstvu zgodilo veliko preobratov, ki v vsakem določenem obdobju dišijo po političnih in koristoljubnih težnjah. Zabredli smo v čas močnega proti lovskega lobija. Vendar se nam lovcem ni potrebno sramovati svojega poslanstva, saj vseskozi, posebno pa v zadnjem obdobju, temelji na strokovnem delu, ki ga za povrh, na rokah nosi naše prostovoljstvo.
In še več kot to. Sodelovanje širše okolice, ki ponavadi zelo čustveno odreagira na delovanje lovske organizacije, nas je pripeljalo do točke, ki od nas zahteva še večjo strokovnost, večjo izobraženost, tesnejše vključevanje v lokalni prostor in nenazadnje v sodelovanje, ki pa je ključnega pomena, da je naše delo strokovno. In vse to, nas v spirali dviguje, da smo boljši, da smo potrebni v tem prostoru in, da smo s svojim poklicem in poslanstvom nujno potrebni v tem prostoru.
A s svojim delom dokazujemo, da je ta naša majhnost le rezultat bežnega pogleda nepoznavalca, ko z očmi na hitro preleti našo geografsko karto. V resnici je za nami bogato 70 letno obdobje, ki ga v majhnih koščkih poskušamo prikazati tudi na tej strani.